Obračunavanje odjema zemeljskega plina v energijskih enotah kWh

Dne 8. oktobra 2016 je začela veljati nova Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom (Ur. l. RS št. 61/16, v nadaljevanju tudi: uredba). Uredba med drugim prinaša spremembo na področju zaračunavanja oziroma odjema zemeljskega plina in omrežnine: zemeljski plin se po 1.1.2017 obračunava kot dobavljena energija v energijskih enotah kWh in ne več kot količina zemeljskega plina v m3. Agencija za energijo je sprejela Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina (Ur. l. RS 85/16), ki podrobneje določa pravila obračunavanja zemeljskega plina v energijskih enotah kWh (v nadaljevanju tudi: akt agencije). Pristojne državne inštitucije so v minulem obdobju določile tudi cene prispevkov in taks v EUR/kWh in te objavile na svojih spletnih straneh oziroma v uradnih listih RS.

Zakaj obračunavanje v energijskih enotah kWh?

Zaradi poenotenja trga z zemeljskim plinom v Evropski uniji je potrebno zemeljski plin obračunavati v energijskih enotah kWh, kar je že praksa v večini držav v EU.

Nova energijska enota je tudi eden izmed pogojev za bodoče dodajanje obnovljivih plinov (bioplin ali sintetični metan) v distribucijsko plinovodno omrežje. To bo za slovenski trg pomembna sprememba, saj se je bioplin kot obnovljivi vir energije do sedaj uporabljal samo v tujini. Uvedba cen v kWh uporabniku omogoča tudi neposredno primerjanje stroškov ogrevanja s konkurenčnimi gorivi.

Način preračuna iz količine v energijo

Količinski odjem zemeljskega plina se meri s plinomerom, ki prikazuje odjem zemeljskega plina v kubičnih metrih (m³).

Na mesečnih računih se po novem odjem zemeljskega plina prikazuje v odčitanih m3 in v preračunanih kWh, odjem pa se obračunava samo v kWh kot porabljena energija. Preračun iz m3 v kWh urejata Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom (Ur. l. RS št. 61/16) in Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina (Ur. l. RS št. 85/16).

Za preračun se upoštevajo geografska višina odjemnega mesta, lokacija plinomera (znotraj ali izven stavbe),  nadtlak zemeljskega plina na odjemnem mestu in povprečna zgornja kurilna vrednost zemeljskega plina za notranje izstopne točke v prenosnem sistemu.

Povzetek načina preračuna iz Akta o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina (Ur. l. RS št. 85/2016)

 

Osnovni pojmi za preračun:

Dobavljena energija E:

E [kWh] = VN [Nm3] * HS,I,RS [kWh/Nm3]

 

kjer oznake pomenijo:

  • E … je količina energije dobavljenega zemeljskega plina [kWh]
  • VN … je z merilno napravo s prigrajenim korektorjem temperature in tlaka izmerjen volumen odjema zemeljskega plina pri referenčnem normalnem stanju ali izmerjena količina zemeljskega plina, preračuna na referenčno normalno stanje [Nm3]
  • HS,I,RS … je povprečna zgornja kurilna vrednost za notranje izstopne točke v prenosnem sistemu [kWh/Nm3], ki jih objavlja operater prenosnega omrežja na svoji spletni strani (www.plinovodi.si)

 

Normalni volumen zemeljskega plina:

VN [Nm3] = VD [m3] * z

 

kjer oznake pomenijo:

  • VD … je z merilno napravo brez prigrajenega korektorja temperature in tlaka izmerjen volumen odjema zemeljskega plina [m3]
  • z … je pretvorbeni faktor, ki določa razmerje med VN in VD in se izračunana z upoštevanjem delovnih parametrov na merilnem mestu po enačbi:

               z = (Tn/Teff)* ((Pamb+Peff)/Pn)

 

       kjer oznake pomenijo:

         - Tn … je referenčna temperatura zemeljskega plina za določitev

            volumna v Nm3 [K] in znaša 273,15 K (oziroma 0°C)

         - Teff … je obračunska temperatura zemeljskega plina na merilnem

            mestu [K], ki znaša:

              - 279,15 K (oziroma 6 oC), za plinomere brez temperaturne

                korekcije nameščene zunaj stavbe,

              - 288,15 K (oziroma 15 oC), za plinomere nameščene znotraj

                stavbe in za plinomere s temperaturno korekcijo (nameščene

                zunaj stavbe),

         - Pamb … je srednji zračni tlak na območju izvajanja distribucije [mbar],

           izračunan z upoštevanjem srednje nadmorske višine na območju

           izvajanje distribucije, ki se izračuna na naslednji način:

               Pamb = 1016mbar – 0,12mbar/m *H [mbar]

 

               kjer oznake pomenijo

               - H … je srednja nadmorska višina območja izvajanja distribucije

                 zemeljskega plina [m]

               - Peff … je nadtlak zemeljskega plina na merilnem mestu [mbar]

               - Pn … je referenčni tlak zemeljskega plina (1013,25 mbar)

  

Primer izračuna za merilno mesto z mehovnim plinomerom za gospodinjske in majhne poslovne odjemalce

 1. Vhodni podatki o merilnem mestu

  • plinomer vgrajen znotraj stavbe, kar pomeni, da je temperatura plina Teff = 288,15 K
  • nadtlak zemeljskega plina na merilnem mestu peff = 23 mbar
  • srednja nadmorska višina območja izvajanja distribucije zemeljskega plina je za posamezna območja objavljena na spletni strani distributerja in je npr. H = 298 m
  • srednji zračni tlak na merilnem mestu je izračunan po gornji formuli in znaša Pamb = 980,24 mbar
  • mesečni odjem zemeljskega plina odčitan na plinomeru znaša npr. VD = 100 m3
  • povprečna zgornja kurilna vrednost za notranje izstopne točke v prenosnem sistemu za januar 2017 znaša HS,I,RS = 11,365 [kWh/Nm3], za naprej pa se bo redno objavljala na spletni strani operaterja za vsak obračunski mesec.

 

2. Izračun pretvorbenega faktorja z

Na podlagi vhodnih podatkov in enačbe:

 z = (Tn/Teff)* ((Pamb+Peff)/Pn)

znaša pretvorbeni faktor:  z = 0,93858

Pretvorbeni faktor se zaokroži na 5 decimalnih mest.

Faktor z (po občinah) si lahko pogledate tukaj.

 

3. Preračun količine zemeljskega plina v normalne kubične metre

Na podlagi odčitanih podatkov o odjemu s plinomera VD[m3], izračunanega pretvorbenega faktorja z in enačbe:

VN [Nm3] = VD [m3] * z

znaša količina zemeljskega plina:  VN = 94 Nm3

VN se zaokroži brez decimalnih mest.

 

4. Izračun dobavljene energije

Na podlagi preračunane količine zemeljskega plina v normalne kubične metre VN in povprečne zgornje kurilnosti se po spodnji enačbi izračuna količina dobavljene energije E:

E [kWh] = VN [Nm3] * HS,I,RS [kWh/Nm3],

 

ki za naš primer izračuna znaša:

E = 94 * 11,365  = 1.068 kWh

 

5. Decimalna mesta pri pripravi in navedbi podatkov na računu

Pri pripravi in navedbi podatkov na računu se vrednosti za posamezne enote zaokrožijo na naslednja decimalna mesta po Uredbi o delovanju trga z zemeljskim plinom (Ur. l. RS št. 61/16):

  • za kWh:  brez decimalnih mest;
  • za EUR/kWh: pet decimalnih mest;
  • za kWh/Nm3: tri decimalna mesta;
  • za m3 in Nm3:  brez decimalnih mest.
Spletna stran adriaplin.si za delovanje uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta sprejemate uporabo piškotkov.Preberi več... Sprejmi